Članek, Sidranje z BR sistemi

Se Vam je že kdaj primerilo, da se je na sidrišču blizu Vas zasidrala barka, njena posadka pa spustila verige le toliko, da se je sidro dotaknilo dna? Čas manevra je ponavadi občutno daljši, če malce pihlja, če sidro zaradi trave ne prime dobro ali če je na takem plovilu številčna posadka. Več kot jih je dlje traja. Ne vem zakaj? Če sem prej še okleval, pa me spoznanje, da gre za čarterski najem barke prepriča, da se takoj lotim presidranja še posebej, če se vreme poslabšuje.
Za varno sidranje je potrebno predvideti vreme, izbrati primerno mesto in se pravilno zasidrati. Poleg tega pa na varnost vpliva tudi pravilna izbira opreme. O sidrih je veliko napisanega in ve se, da idealnega sidra ni, zato ga je potrebno skrbno izbrati. Teža sidra je najprej odvisna od teže in tipa plovila ter tipa dna na katerem se ga bo večinoma uporabljalo. Šele zadnje čase so razvili univerzalna sidra, katera odlično držijo na različnih podlagah, vendar pa tudi za njih velja, da je potrebno spustiti čim več sidrne verige, da bi svojo nalogo lahko kvalitetno opravila. Teža sidrne verige kompenzira silo, ki dviguje sidro, ko na plovilo deluje sila vetra in valovanja. Sidro mora ves čas ostati paralelno z dnom, da bi ostalo vkopano.
Dolžina verige mora biti čim daljša zaradi teže, ter čim manjšega vpadnega kota, med plovilom in sidrom na dani globini. Daljša kot je sidrna veriga manjši je kot med sidrom in plovilom, če bi bila veriga popolnoma napeta. Za normalno sidranje se priporoča 5-7 krat daljša veriga od globine na kateri sidramo. Vedno je bolje, da smo na varni strani in spustimo več verige kot je potrebno, še posebej ko nameravamo prenočiti na sidru. V primeru prihajajoče nevihte ali slabega vremena z dosti vetra se priporoča uporabiti čim daljšo verigo, kolikor je to na dane okoliščine možno.
Pri sidranju je torej najpomembnejši podatek, koliko sidrne verige smo dejansko spustili v vodo. Ena najstarejših metod je označevanje verige z barvo. Če sidramo le občasno, take oznake držijo na dokaj novi sidrni verigi tudi do tri sezone. Ob intenzivnejši uporabi plovila se oznake izbrišejo že v eni sezoni. Starejša kot je veriga, barva slabše drži in zato se oznake tudi veliko hitreje izbrišejo. Poskusil sem s plastičnimi vezicami ter z plastičnimi barvnimi polnili, katere se vstavi med člene verige. Podnevi se je še nekaj videlo. Ponoči in ponavadi prav takrat, ko bi najbolj nujno potreboval vedeti koliko verige je v vodi, se niti ob uporabi svetilke ni nič videlo. Vezice so zelo hitro odpadle, plastične oznake pa so postale »škrbaste« dokler niso povsem izginile tudi te.
Padla je odločitev. Potrebujem števec verige. Takega, ki je brezžičen, ki bo tekoče prikazoval dolžino verige. Takega, ki bo imel displej viden na opoldanskem soncu in v temi, ki bo praktičen in enostaven za uporabo. Takega, ki bo vodoodporen, ki plava, če mi pade v vodo, da ga ne izgubim. Takega s katerim bi lahko upravljal tudi bočni potisk (bow thruster), ki se bo znal sam popolnoma izklopiti, če ga pozabim, da mu ne bodo baterije prehitro pošle. Ki bo robusten in navsezadnje, katerega lahko enostavno in hitro montira vsak z malce ročnih spretnosti brez komplicirane vezave. Takega, ki je cenovno ugoden. In najpomembneje takega, ki bi deloval brez zakasnitev zaradi natančnega »parkiranja« sidra v ležišče, kot to lahko naredim s klasičnim stikalom za upravljanje vitla. Takega upravljalnika s števcem verige nisem našel.
V podjetju se ukvarjamo z razvojem in servisom elektronskih naprav, zato smo uporabili izkušnje in znanje iz preteklih let, ter razvili točno tak števec sidrne verige kakršnega sem želel imeti na plovilu. Zaradi lastne proizvodnje komunikacijskih modulov imamo pri tem veliko prednost, saj smo našo napravo lahko popolnoma prilagodili zahtevam uporabe. Prvi model, je v osnovi števec in upravljalec sidrne verige BR1(Boat Remote), ki izpolnjuje pričakovanja tudi zahtevnih navtikov. Z njegovo pomočjo je sidranje brez pomočnikov sila enostavno saj lahko sidro spuščamo izza krmila in obenem upravljamo plovilo. Na velikem displeju je pregledno izpisana dolžina spuščene verige in tako lahko sidrni manever izvedemo brez težav. Tudi če nismo pozorni na dolžino spuščene ali dvignjene verige se nam ne bo primerilo, da bi pomotoma odvili ali navili vso verigo. Na to nas opozori zvok, vendar ker tega ponavadi preslišimo, smo dodali avtomatsko zaustavitev pred končno lego, ki zaustavi delovanje vitla tudi če držimo tipko pritisnjeno. Ponovni pritisk na tipko bo nadaljeval delovanje vitla, s tem pa smo bili opozorjeni, da je končna lega blizu in da moramo biti previdni, da nam sidro ne zaniha in udari v bok plovila.
Veliko pozornost pri razvoju smo namenili tudi enostavni montaži. Pri nekaterih plovilih je namreč izredno težko napeljati senzorski kabel od sidrnega prostora do kontaktorja električnega vitla, zato smo izdelali bazno enoto BR1 tako da jo je možno priključiti v sidrnem prostoru. Za izvedbo upravljalca, ki lahko krmili tudi bočni potisk (Bow Thruster) pa smo razvili še posebne senzorje, ki ne potrebujejo dodatnega kabla saj signal pošiljajo po napajalnih vodnikih sidrnega vitla. Sedaj je možno števec sidrne verige in upravlalec vitla in bočnega potiska montirati brez težav tudi na plovila, ki imajo popolnoma zatesnjeno prednjo predelno steno saj ne potrebujejo dodatnega kabla. Na to so me opozorili monterji, ki so se pred leti v Portoroški marini trudili montirati klasični števec verige pa tega niti po nekaj dneh niso mogli, saj jim nikakakor ni uspelo napeljati kabla od sidra do krmarskega mesta. Na podoben način smo naleteli še na veliko idej in odzivov navtikov in tako Vam že pripravljamo novitete na področju na katerem so vsi menili, da ni več kaj novega izumiti.

Če ste radi na morju potem veste, da so najlepši trenutki prav tisti, ki jih preživimo na sidru. S pomočjo števca verige in upravlajlca vitla boste sedaj sidrali veliko enostavneje in predvsem manj stresno.

Iztok Šušteršič
Harpoon elektronika doo